Morrissey - Years of Refusal (2009)

Morrisey je eden največjih glasbenikov današnjega časa. Vselej, ko izda novo (dobro) ploščo si mislim, da je zadnja, obenem pa čas za pokoj, saj je gospod iz Manchestra popolnoma iztrošen, glasbeni opus pa že zdavnaj zaokrožen. Sedaj to ne premišljujem več.Ta osebnost je gradila in izgradila tako, da v miru ustvarja, prez pritiskov in pričakovanj oboževalcev. Ta gradnja je rezultirala s ponovno odlično novo ploščo.
"Years of Refusal" postavlja Morriseya v neko pankersko raspoloženje, seveda na njegov svojevrsten način. Prvi del albuma zaokrožujejo nabrite kitare in triminutne "nabijalke", ki bi jih prej pričakoval od kakšnega mulca. Zadeva izpade zaradi samozavestnega vokala neverjetno šarmantna. Nekateri bi lahko celo rekli, da zaradi kitarske usmerjenosti albuma stari prdec lovi neke trendovske korake, kot to delajo mnogi "forever young" bendi ,vendar že po prvem poslušanju je jasno, da temu ni tako.
Že prva "Something Is Squeezing My Skull" je pravi biser, kjer po začetnem ogrevanju pride tudi
četrta " I'm Throwing My Arms Around Paris", ki pokaže moža v vsem svojem sijaju in najboljših trenutkih preživljanja v nekdaj matični skupini The Smiths. Morda pokaže starec malo predvidljivosti in slabosti na koncu albuma, vendar to ne pokvari celotnega dojema albuma "Years of Refusal".
Naj na koncu še povem, da vam bo plošča ob ponavljajočem poslušanju znova in znova odpirala nove adute, ki so ponavadi značilnost nekega dobrega (glasbenega) dela.
http://www.myspace.com/morrissey