Charlotte Gainsbourg - IRM (2010)

Tole dekle ali bolje mlado gospo, bom mogel v prihodnje jemati zelo resno. Ali jo jemljete kot igralko, pevko, hčerko Serga Gainsbourga in Jane Birkin ali kot evropski pandan Zooey Deschanel, je njeno prisotnost v popularni kulturi zadnjih deset let, nemogoče ignorirati. Moram priznati, da so mi njeni filmski dosežki bolj poznani. "21 Grams", biografski "I'm Not There.", kjer je upodobila dekle Bob Dylana ter predvsem zadnji Von Trierjev film "Antichrist", ki je poleg Willema Dafoea odigrala nepozabno vlogo. Torej odlična igralka. Njene glasbene ali bolje pevske sposobnosti sem spoznal šele pred leti s ploščo "5:55", ki je resnici na ljubo bolj plošča francoskega elektro - ambijentalnega pop dvojca Air saj je glasba tipično njihova, začinjena s Charlottinim vokalom.
Nikoli nisem bil pristaš dvojca Air, zato povem po pravici, da plošča ni dočakala zadnjega komada v mojem playerju. Prve dve, ki segajo v prejšnje tisočletje pa sploh nisem poslušal, saj so popolnoma v povojih ter šansonjerski.
Charlotte Gainsbourg, ki je pred leti že sodelovala s Jarvis Cockerjem, je tudi tokrat okrog sebe zbrala kopico sodelujočih glasbenikov (na plošči najdemo vsaj 30imen), kjer je glavni protagonist ameriški glasbenik Beck, ki je na plošči "IRM" producent, avtor ter tudi soavtor tekstov. Kljub vsem naštetim pa je to vseeno predvsem njena plošča, saj je dobesedno vse podrejeno njenemu diskretnemu šarmu. "IRM" me je tako prepričala, da tudi sam Beck po kultni "Odelay" ni naredil boljše plošče, kar zgovorno govori o učinku in prispevku tega glasbenika.

Na prejšni plošči, kjer je prisotna tista tipična Air atmosfera, zveni "IRM" precej bolj raznoliko s trdnejšim elektronskim zvokom, prav tako so prisotne tudi folk balade ter vesele pop pesmi z dominantno distorzirano kitaro. Posebno mesto na albumu zavzema naslovna "IRM", ki jo je Charlotte napisala pod vtisom osebne tragedije, ko je ob deskanju na vodi doživela izliv krvi v možgane in preživela. (IRM je francoski akronim za magnetno resonanco.) Če je naslovna pesem najbolj temačna in depresivna pesem na albumu, pa je prvi singel "Heaven Can Wait", ki ga Charlotte združeno odpoje z Beckom ena od najbolj šarmantnih pesmi albuma. Omenil bi še spevno in melodično "Time of Assasins", plesna "Greenwhich Mean Time" ter orkestralno "Dandelion", ki vse po vrsti lepo zaobkrožujejo čarobno atmosfero zelo raznovrstnega in prijetnega albuma.
"IRM" je velik napredek za Charlotte Gainsbourg in vse kaže, da njene najbolše plošče šele prihajajo.

http://www.charlottegainsbourg.com/
http://www.myspace.com/charlottegainsbourg