Pages

ponedeljek, avgust 30, 2010

Best Albums - Avgust 2010

1.Arcade Fire - The Suburbs (Merge)
2.Les Savy Fav - Root For Ruin (Frenchkiss Records)
3.The Henry Clay People - Somewhere on the Golden Coast (TBD Records)
4.Starflyer 59 - The Changing of the Guard (Tooth & Nail Records)
5.Admiral Radley - I Heart California (The Ship)
6.Go Back To the Zoo - Benny Blisto (Universal Music B.V.)
7.Best Coast - Crazy for You (Mexican Summer)
8.Lights On - Here Comes The Ocean (Lights On Recordings)
9.Klaxons - Surfing the Void (Polydor)
10.Bedroom Eyes - The Long Wait Champion (A West Side Fabrication)
11.I Was a King - Old Friends (Sounds Familyre)
12.The Whigs - In the Dark (ATO)
13.Versus - On the Ones and Threes (Merge)
14.The Love Language - Libraries (Merge)
15.Jack Johnson - To the Sea (Universal Republic)
16.22-20s - Shake/Shiver/Moan (TBD Records)
17.The Coral - Butterfly House (Deltasonic Records)

EP :
1.The Hives - Tarred and Feathered (No Fun AB)
2.Antony and the Johnsons - Thank You For Your Love (Rough Trade)
3.Los Campesinos! - All's Well That Ends (Wichita)




sobota, avgust 28, 2010

Les Savy Fav - Root For Ruin (2010)

Verjetno je že vsakdo od nas kdaj slišal za ta Brooklynski bend, vsaj pri rednem brskanju skozi p2p liste novih izdaj, ki so na voljo za download, ali pa pri branju raznih spletnih fanzinov. To gre pripisati dejstvu, da obstajajo že od leta 1995. Les Savy Fav so bend, ki pri meni nikoli niso bili deležni kakšne posebne pozornosti. Mešanje coolege zvoka, hrupa ala Fugazi ter spuščanje k "modernemu art plesu" me pač niso prepričali, vsaj do njihovega četrtega albuma "Let’s Stay Friends" iz leta 2007. Album je od predhodnjih treh (3/5 (1997), The Cat and the Cobra (1999), Go Forth (2001)) ponudil predvsem večjo prepletenost melodij v komadih, kar je rezultiralo z mnogo bolj blago, intelegentno ter celovito ploščo, obenem pa najava na nove čase benda.
Glavna člana sta "odtrgani" genialni pevec in pisec besedil Tim Harrington (tudi v fizičnem smislu), saj glede na opise iz interneta njihovi nastopi izgledajo skrajno noro, pevec se vmes preoblači, poljublja s publiko in dela vse druge norosti, ter basist Syd Butler, ki je tudi lastnik njihove založbe Frenchkiss Records.
Vsekakor so se Les Savy Fav spretno sukali in razvijali skozi to petnajsletno obdobje in mislim, da so sedaj prišli do plošče, ki najboljše opiše njihovo zmožnost pisanja odličnih komadov.


"Root For Ruin" je odlična plošča, ki skozi 11 pesmi popelje poslušalca skozi zabavno potovanje, kjer ga obmetavajo s post-punkovskim stilom indie rocka in udarnega melodičnega power-popa, zavite v odlične distorzirane dele, ob katerem enostavno ne moreš nehati zibati vseh telesnih udov. Močni komadi so predvsem "Dirty Knails", "Excess Energies" in "Lips N' Stuff". Da znajo narediti tudi potencialni hit, poskrbita energična in melodična indie-rock komada "Let's Get Out of Here" in "High and Unhinged", ter za nekoliko bolj mirno in sproščeno poslušanje "Sleepless In Silverlake" in "Dear Crutches". Skratka. Če gledam ploščo kot zaključeno celoto, nič ne štrli ven in nič ni odvečnega. Če zavrtim npr.komad "Let's Get Out of Here" petkrat zapored in mi vsakič pričara evforično raspoloženje, je to pri meni vsekakor dejavnik ki vedno govori v prid dobremu materialu. "Root For Ruin" je pravi resnični indie-rock album v pravem smislu te besede in prvo večje presenečenje letošnjega leta.



http://www.myspace.com/lessavyfav
http://www.lessavyfav.com

sreda, avgust 25, 2010

Arcade Fire – The Suburbs (2010)

Arcade Fire so verjetno med tistimi, ki so obeležili prejšnje desetletje.Od takrat, ko so izdali briljantni debi "Funeral" koncem 2004, je postalo jasno, da smo dobili nove indie prvake, ki bi za indie glasbo v 21.stoletju mogli narediti to, kar je R.E.M. naredil v začetku 90-ih. Njihova baročna glasba, kombinirana s mračnim temami, čudovitimi melodijami in epsko produkcijo je osvojila tako kritiko kot tudi publiko. Drugi album, ki za mnoge bende predstavlja prelomnico v njihovih karierah, je bil tudi v primeru Arcade Fire in njihov "Neon Bible" (2007) postavljen v drobnogled s posebnim povečalom pod katerim bi bila vsaka manjša "napakica" opozorjena ali v najbolj črnem scenariju celo usodna. Bend je brez najmanjših očitkov prestal "sindrom" drugega albuma in dal vedeti, da govorimo o enih boljših bendov v tem trenutku.
Pred letošnjim izidom, sem resnično pričakoval še en odličen album, baziran na njihovem značilnem zvoku, ki bi ga brez globjih premislekov, uvrstil v sam vrh najboljših albumov letošnjega leta. Tako, pa so Arcade Fire ustvarili najbolj ambiciozen album do sedaj. "The Suburbs" je popolnoma konceptualen album, ki nima močnih singlov, kot so bili v preteklosti "Wake Up" in "Intervetion", vendar kot celota deluje navdihajoče. Je album, ki najbolje deluje, ko ga poslušaš od začetka do konca brez ustavljanja.


Pesmi se prelivajo ena v drugo ob znani tehniki neprekinitve zvoka z določenimi "light" motivi v kar nekaj pesmih, kar pripomore k močni tematski povezavi nekaterih pesmi v takem merilu, da bomo album "poštekali" šele ob celotnem poslušanju, pri tem pa odkrivali nove in nove bisere. Zvok je tudi nekoliko razširjen ob zmeseh punka in synth-popa , vendar še zmeraj ohranjajo tipičen Arcade Fire zvok, ki bi ga prepoznali kadarkoli in kjerkoli.
Ob tako konceptualnem albumu v pravem smislu besede, bi težko izbral favorizirane komade. Dejstvo je, da uvodna "The Suburbs" odlično odpira album z močno klavirsko podlago. Že naslednja "Ready to start" daje hitrejši ritem na basu in bobnih, katerih smo navajeni na to sedmerico iz Montreala. Da ne omenjam vsako posebej, bi omenil le še najostrejšo "Month of May", najbolj netipično, ki so jo kdajkoli posneli, vendar tudi pri njej se zlahka zasledi delo kanadske skupine. Zares impresivno, koliko zanimivega materiala na eni plošči. Vsekakor eden od konkurentov za album leta 2010.



http://www.arcadefire.com
http://www.myspace.com/arcadefireofficial

petek, avgust 06, 2010

Best Albums - Julij 2010

1.I'm From Barcelona - 27 Songs from Barcelona (imfrombarcelona.com)
2.I am Kloot - Sky At Night (PID)
3.Jaill - That's How We Burn (Sub Pop)
4.Danger Mouse and Sparklehorse - Dark Night of the Soul (Capitol Records)
5.Avi Buffalo - Avi Buffalo (Sub Pop)
6.O.Children - O.Children (Deadly People)
7.Wavves - King of the Beach (Fat Possum)
8.Miniature Tigers - Fortress (Modern Art)
9.Mystery Jets - Serotonin (Rough Trade)
10.Hypernova - Through The Chaos (Narnack Records)
11.Grace Potter & the Nocturnals - Grace Potter & the Nocturnals (Hollywood Records)
12.Bombay Bicycle Club - Flaws (Island)

I'm From Barcelona - 27 Songs from Barcelona (2010)

Emanuel Lundgren, frontman švedskega benda I'm from Barcelona, je lansko leto dobil idejo, da bi vsak od 27.članov benda za nov album prispeval po eno pesem. Po elektronski pošti je vsem članom razposlal to idejno zasnovo kjer je na koncu še zapisal, da je edino pravilo tega projekta ta, da ni pravila. In tako je letos izšel že njihov tretji album "27 Songs from Barcelona".
Odličen, če ne kar fenomenalen prvenec "Let Me Introduce My Friends" ter drugi, nekoliko bolj komleksen "Who Killed Harry Houdini?" jih je postavilo v položaj, od enih najbolj unikatnih bendov sedanjosti. Kljub različnosti prvih dveh albumov, jih združuje neverjetna melodičnost in polno aranžmanskih trikov kjer bend v tem segmentu naravnost briljira.
Kot je že omenjeno iz samega naslova je na novem albumu 27 komadov. Vplivi in sami vzorci na glasbo so seveda precej širši kot na prejšnih dveh, saj je popolnoma jasno, da vseh 27 članov ne more poslušati isto glasbo, vendar kot celoto, bi jo lahko imenoval kot indie-pop, indie-rock in tudi neo-psihodelično glasbo.
O tem, ali je album predolg je po mojem mnenju nepotrebno razlagati, saj je bil cilj da vsaki član benda izrazi svojo kreativnost na lasten način. Če sem iskren, niso vsi rojeni, da bodo skladatelji (nekaterim komadom ni pomagala tudi bogata produkcija, da jih dvigne iz povprečnosti) vendar bolj fascinira podatek, da so vsi komadi dobri, če ne odlični. Zanimiv je tudi podatek, da so se nekateri odločili za materin jezik, kar sploh ni slabo saj se švedski jezik izkaže kot dokaj "mehek" za prepevanje.


Pri takem številu pesmi je res težko, za izbiro natančne selekcije najljubših komadov, vendar bi kljub temu izspostavil nekaj tistih najprepričljivejših: Daniel Lindlöf - Lower My Head, Johan Mårtensson - What Should I Do, Johan Aineland - Best Days Are To Come, Olof Gardestrand - My BPM might be off, but my heart is running like a clock....
Album je v originalu zamišljen kot trikratni vinil in kot brezplačni mp3 download na njihovi službeni spletni strani.
I'm From Barcelona so še enkrat več pokazali, da jim ni para, saj so le redki bendi, ki s tako lahkoto sestavijo polno perfektnih indie-pop melodij in se pri tem ne kopirajo niti v enem sigmentu. Veselo downloadanje!!!

http://www.imfrombarcelona.com