Leta preden je postal Nowhere »mož«, ko je bil le še Nowhere »fant« in ko se je še namesto kultnih lenonk na nosu nosilo Buddy Holly očala, spoznamo Johna Lennona. Jeznega in problematičnega mladiča, kateremu se še sanjalo ni, da bo nekoč bolj slaven od samega Jezusa.
Biografija Taylor Wooda gre do samega začetka banda, predvsem pa do preobrazbe Lennona, ki skozi odraščanje poleg dveh žensk začne odkrivati genija v sebi. Tako je glasba v drugem planu. Do besede »The Beatles« sploh ne pridemo, kaj šele do Ringo Starra. Za ljubitelje same glasbe, bo tako zanimiv predvsem prikaz nastajanja prvih posnetkov skupine in pa spoznavanje Lennona s kitaro in Rock n' Rollom nasploh. Svet, v katerega ga je vpeljala njegova mama.
Čeprav velik ljubitelj Beatlov, nisem poznal celotnega ozadja mladega Lennona. Odraščal je namreč brez staršev. Od njegovega petega leta naprej sta za njega skrbela teta in stric. Po stričevi smrti Lennon začne vse bolj spraševati o njegovi materi od katere želi odgovor – zakaj ga je sploh zapustila? No, namesto izpovedi se njegova mama sprva raje odloči za učne ure rock and rolla. Ure, ki bodo spremenile glasbo za večno.
Nekateri, ki Lennona poznajo le iz njegovih poznih posnetkov, kjer z Yoko Ono meditira ali se kako drugače zamišlja o takratnem stanju sveta, bo ob divjem temperamentu mladega Johna celo nekoliko šokiran. Če pa se le spomnimo na nekatere prve, skupne, črno-bele intervjuje s skupino, se pa kot najbolj glasen in domišljav v ospredje meče prav Lennon. Tu režiserju ne očitam pretiravanja. Če pa se je ta čustveni ping-pong med pravo mamo in nadomestno mamo v resnici odvijal, pa nismo prepričani. Lahko pa verjamemo.
Objave
